Atentat je načeloma politično dejanje, katerega namen je odstraniti določenega političnega nasprotnika. A pogosto so bili atentatorji le zmedenci, ki na koncu niso znali pojasniti, zakaj so pravzaprav morili. Kljub temu so s svojim dejanjem odločilno vplivali na tok zgodovine.

Večinoma gre pri atentatih za dejanja posameznikov ali skupin, ki skušajo z umorom odstraniti političnega nasprotnika. Pri atentatih na politike ali monarhe je šlo največkrat za odstranitev točno določene osebe. Hitlerja so na primer skušali ubiti zaradi njega samega in zaradi njegovega osebnega delovanja. Pravzaprav celo zato, da bi ga odstranili, še preden bi on odstranil druge. Lenin in Marat sta bila žrtvi atentatov zato, ker naj bi izdala principe revolucije. Lincoln pa je bil žrtev maščevalca, zagrenjenega zaradi poraza njegove strani v državljanjski vojni.

Na drugi strani so bili atentati včasih izvršeni samo zato, ker je imela žrtev določen položaj, ne da bi atentator imel kaj proti njej osebno. Največkrat je šlo pri tem za atentate anarhistov. Avstrijska cesarica Elizabeta je bila na primer ubita samo zato, ker je bila članica monarhistične družine. Atentatorju je bilo popolnoma vseeno, koga bo ubil, glavno, da je kronana glava.

V knjigi so zbrana dejstva o atentatih od starega veka do današnjih dni, ki so najbolj odmevali v javnosti in so močneje od drugih vplivali na družbeno in politično dogajanje