Preden se naučimo govoriti, je v naši pravi naravi, da ljubimo in da smo srečni, da raziskujemo in da uživamo življenje. Kot majhni otroci smo povsem izvorni. Naša dejanja vodijo nagoni in čustva, saj poslušamo tihi glas svoje integritete. Ko pa se enkrat naučimo jezika, pritegnejo našo pozornost ljudje, ki nas obdajajo in ti nas programirajo z znanjem. Toda to znanje je zastrupljeno z lažmi.

Ker je naša pozornost osredotočena le na znanje v naši glavi, svet prenehamo zaznavati z očmi ljubezni in vidimo le še svoja priučena prepričanja. V nas oživi glas spoznanja. In kaj nam ta glas pripoveduje? Predvsem laži. Ta glas nikoli ne obmolkne in nas ne preneha obsojati ter zlorabljati. Vseskozi krni našo srečo in nam preprečuje, da bi uživali v resničnosti resnice in ljubezni.

Ruiz nam v tej knjigi, ki temelji na starodavni tolteški modrosti, kaže kako si lahko povrnemo tihi glas svoje integritete in poiščemo svoj notranji mir. Ko se upremo oblasti glasu spoznanja, postane naše življenje izraz našega izvornega jaza; takšno, kakršno je bilo preden smo se naučili govoriti. Takrat se vrnemo k resnici, vrnemo se k ljubezni in znova zaživimo srečni.